2. simpozij DSKOS je potekal 1. decembra 2018 s tremi predavatelji.
Maša Žvelc, integrativna psihoterapevtka in supervizorka iz Inštituta za integrativno psihoterapijo in svetovanje je predstavila spodbujajoče in ovirajoče dejavnike v superviziji. Med prve spadajo delovna aliansa, odprt in empatičen stil supervizorja, supervizantova zmožnost refleksije ter tudi čustvena regulacija. V delavnici so udeleženci spoznali Integriran model supervizorjevih intervencij in jih povezali s Hawkins in Shohetovim konceptom matric.
Aleksandra Schuller, plesno gibalna terapevtka in magistrica Pomoči z umetnostjo uporablja principe avtentičnega gibanja in jih združuje s t.i. utelešeno supervizijo Anne Chesner. Udeleženci so nekaj principov tovrstne supervizije preizkusili v delavnici na konkretnih primerih.
Miran Možina je s pomočjo video posnetkov prikazal strukturo supervizije v živo, kot jo izvajajo v okviru izobraževanja in usposabljanja iz sistemske psihoterapije na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Udeleženci so dobili neposreden vpogled v psihoterapevtsko obravnavo klientke, supervizorjeve intervencije in vlogo reflektirajočega tima.
Na okrogli mizi ob zaključku simpozija so predavatelji in udeleženci razpravljali o prihodnosti supervizije v Sloveniji. Poudarili so pomen krovnega združenja za supervizijo, ki naj bi skrbelo za razvoj supervizije in strokovno podporo supervizorjev ne glede na različne modalitete iz katerih izhajajo. Kot je poudarila Aleksandra Schuller se v Veliki Britaniji krepijo trendi v smeri transmodalitetnega dela supervizorjev.
Brigita Rupar
Več foto utrinkov si lahko ogledate na naši FB strani http://2.simpozij DSKOS
