ODPOVEDANO!
Sporočamo, da je simpozij odpovedan zaradi premajhnega števila prijav. Naslednji dogodek bo 14. marca, ko bomo imeli študijski dan in upamo, da bomo nekaj predavanj in delavnic iz simpozija takrat izpeljali.
Vabimo vas na 3. Simpozij Društva za supervizijo, koučing in organizacijsko svetovanje z naslovom Supervizija in supervizor v različnih kontekstih
Datum: sobota, 14.12.2019 Lokacija: ICPE, Dunajska 104, Ljubljana
| ura | program | izvajalci | |
| 8.30 – 9.00 | Registracija | ||
| 9.00 – 9.15 | Pozdrav, uvodni nagovor | Brigita Rupar | |
| 9:15 – 10.45 | Razvoj supervizijske prakse i edukacije u Hrvatskoj – kako smo krenuli i do kuda smo stigli | Kristina Urbanc | |
| 10.45- 11.15 | Odmor | ||
| 11.15 – 12.45 | Fokusing kot prvobitna izkušnja supervizijskega procesa | Mateja Katona | |
| 13.00 – 14.15 | Supervizor ekspert- supervizor mojster | Majda Golja | |
| 13.00 – 14:15 | Supervizija kot prostor za težke pogovore | Ajda Eiselt | |
| 14:15 – 15:00 | Supervizija za zdravstvene delavce v UKC – predavanje | Nataša Dernovšček Hafner | |
| Zaključek simpozija |
Predstavitev predavateljev in njihovih prispevkov:
Prof. dr. sc., Kristina Urbanc, Studijski centar socijalnog rada, Pravni fakultet Sveučilišta u Zagrebu
U izlaganju će biti iznijeta iskustva konceptualizacije i razvoja supervizije u Hrvatskoj od 2001. do danas u kontekstu njene primjene u praksi ali i u kontekstu izobrazbe supervizora u psihosocijalnom radu. U fokusu izlaganja će biti izazovi s kojima smo se kao supervizori i edukatori suočavali definirajući temeljne pojmove i koncepte u superviziji te kritički preispitujući međunarodna iskustva i znanja kako bi bila primjerena hrvatskoj praksi. To nije uvijek bilo lako obzirom da su zemlje iz kojih su dolazili naši prvi učitelji imale bogatu tradiciju primjene supervizije i licenciranja supervizora, kao što su to Švedska, Nizozemska, Danska, Njemačka te SAD. Danas supervizija ima važnu ulogu u praksi i razvoju psihosocijalnog rada u Hrvatskoj, njena važnost je jasno prepoznata, a zadaća nas kao supervizora je da potičemo njen daljnji razvoj u dijalogu sa specifičnim potrebama prakse različitih sustava (socijalnog, obrazovnog, pravosudnog, zdravstvenog, civilnog sektora) i pojedinaca.
Dr. Mateja Katona, deluje v zasebnem izobraževalnem in terapevetskem inštitutu Punčica, kjer izvaja zakonsko in družinsko terapijo z elementi fokusinga in fokusing srečanja. Izvaja tudi delavnice in izobraževanje iz fokusinga. Doktorirala je na področju zakonske in družinske terapije, je fokusing praktik in učiteljica, registrirana pri Mednarodnem inšitutu za fokusing (The International Focusing Institute).
V vsaki situaciji, v kateri se nahaja posameznik, se njegovo telo zaveda svoje občutene izkušnje, ki je lahko ozaveščena ali pa ostane na nivoju nezavednega. Fokusing je preprosta in naravna danost človeškega organizma, ki usmerja pozornost na občuteno zaznavo, kot jo občuti v svojem telesu. Predstavlja naravno obliko samorefleksije, ki omogoča presenetljive uvide, kreativno razmišljanje ter razvoj in krepitev samoregulativnih zmožnosti.
Fokusing temelji na občuteni zaznavi, ki jo posameznik, ki je lahko tudi supervizant ali supervizor, raziskuje v kontekstu svoje izkušnje. V tem raziskovanju ga spremlja in po potrebi usmerja strokovni izvajalec fokusinga. Praktičen del bo zato namenjen izkušnji oblikovanja občutene zaznave, ki je izvirna prvina fokusinga. Nakazane bodo tudi možnosti uporabe fokusinga v superviziji.
Majda Golja, specialistka supevizije, dolgoletna supevizorka na področju socialnega varstva in vzgoje in izobraževanja. Kot učna supervizorka (in metasupervizorka) sodeluje v programih usposabljanja supervizorjev v socialnem varstvu, ki jih izvajata Fakulteta za socialno delo in Socialna zbornica.
Delavnica je namenjena diskusiji o dilemah, na katera naletimo pri izvajanju supervizije na različnih delovnih področjih. Če je supervizor strokovnjak s področje supervizije, ki ima »praviloma« tudi ustrezne delovne izkušnje in strokovno znanje s področja v okviru katerega opravlja supervizijo, kakšne izkušnje imamo s tem supervizorji v praksi? Različni koncepti supervizije /ECVision/ opredeljujejo potrebo poznavanja področja superviziranja z besedico » praviloma«, kar dopušča tudi izjeme. Kje so izjeme dopustne? Kdaj mora biti supervizor ekspert za področje, ki ga supervizira? Kakšna so pričakovanja naročnika, kakšna so pričakovanja potencialnih supervizantov…? Kaj ponujamo supervizorji?
Najvišja stopnja v razvoju supervizorja je »mojstrstvo«. V praksi se včasih termina mojster in ekspert zamenjujeta, kakšno je naše razumevanje terminov? Zanju velja da »praviloma« poznata področje dela, ki ga supervizirata?
Ajda Eiselt Čreslovnik, specialistka supervizije, članica Izvršnega odbora Društva: V uvodnem delu bo predstavila prispevek Supervizija kot prostor za pripravo na komunikacijo vzgojitelja s starši v težkih situacijah. V tem delu bo ponovila faze obravnave gradiva na supervizijskem srečanju. Predavateljica bo izpostavila določene faze in jih podkrepila s konkretnimi primeri iz supervizijske prakse. Vse bo predstavljeno v kontekstu priprave na problemski pogovor. V delavnici bodo udeleženci razpravljali ob vprašanjih: kako kot supervizor komuniciram s skupino, kjer se ne vzpostavi prava klima; katere obrambne mehanizme prepoznavam pri sebi v takih situacijah; katere pristope uporabim za razreševanje.
Asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, je zaposlena na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer dela na interdisciplinarnem področju promocije zdravja pri delu. Raziskovalno in strokovno se ukvarja z zdravjem delavcev v procesih prestrukturiranja, izgorelostjo v zdravstvu ter motivacijo delavcev za spremembe, ki so v korist zdravju.
Supervizijo za zaposlene v zdravstvu izvajajo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana od leta 2015, v okviru programa promocije zdravja pri delu, ki ga vodi Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Namen programa je uveljaviti zdrav življenjski slog, oblikovati zdravju naklonjene delovne razmere za zaposlene v ustanovi ter s tem postopno izboljšati zdravje in zadovoljstvo zaposlenih. V procesu supervizije se posvečajo motnjam in problemom, ki so vezani na poklicno polje. Zaposleni imajo prostor in čas, da reflektirajo o svojem delu, o samem sebi, o svoji vlogi v procesih, ki se odvijajo med njimi in uporabniki, ter iščejo lastne odgovore na težave in izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.
Kotizacija: 20 eurov za člane, za nečlane: 40 eurov.
Udeleženci boste lahko kotizacijo in članarino poravnali v gotovini ob prihodu ali z nakazilom na TRR društva pri Delavski hranilnici: SI56 6100 0001 5343 904. Referenca: 00 in datum nakazila.
Brezplačno parkiranje je možno pred Dijaškim domom Bežigrad Ljubljana, zadaj za stavbo, kjer se bo odvijal dogodek.
Program je verificiran pri Socialni zbornici Slovenije in bo točkovan.
Prijave na simpozij pošljite na naslov drustvoskos@gmail.com do 10.12.2019.
FB povezava https://www.facebook.com/3.simpozij/
PRIJAZNO VABLJENI!
