Supervizija je oblika poklicne refleksije in svetovanja za zagotavljanje kvalitetnejšega poklicnega dela in spodbujanja osebnega razvoja. Namenjena je posameznikom, skupinam in organizacijam za doseganje boljših delovnih učinkov.
Supervizorji s poslušanjem, zastavljanjem ključnih vprašanj in drugimi tehnikami pomagajo udeležencem pri iskanju najboljših rešitev.
Koristi supervizije
Udeleženci s pomočjo supervizije izboljšujejo svoje dosežke na poklicnem področju, pridobivajo boljši vpogled v svoj način komuniciranja in ozaveščajo svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje. Zaradi tega bolje obvladujejo poklicne in osebne izzive, naučijo se postavljati cilje in jih dosegati.
Kako poteka supervizija
Supervizija poteka individualno ali v skupini. Število srečanj je odvisno od ciljev udeležencev. Individualna supervizija traja običajno 1 uro, skupinska pa 2 do 3 ure.
Metafore, ki so jih supervizanti navedli za supervizijo:
- Drevo: »Stabilnost v smislu korenin kot pri drevesu in potem neka nova spoznanja.«
- Rešilni jopič: »meni se je zdelo, da karkoli se mi zgodi v praksi, da bom to lahko vzela kot primer in skušala rešiti, kot opora.«
- Oaza: »Če si malo izgubljen in ne veš kaj bi, pa prideš do nečesa novega, voda, se osvežiš in najdeš moči za naprej.«
- »Globok vdih in izdih, vse do pet in ne samo do trebuha, ko si ful napet v svojem primeru in vdihneš in dobiš en kup idej in izdihneš in čutiš olajšanje.«
- Varno okolje: »Da imaš neki prostor kamor lahko greš, pa poveš, kaj se ti je zgodlo, kako si sam reagiral, kako si sam razmišljal, pa se potem s temi idejami lahko tam poigraš, se celotna skupina poigra in sestavite nekaj kar ima smisel. Prej pa samo je nekaj razmetano. Varno okolje, zato ker lahko tam zmečeš not, pa lahko jočeš, pa lahko se malo dereš, vse lahko narediš, ampak je OK .«
- Sonce: »Ker je bilo vir ugodja, vir toplote, vedno je tole neka toplota, dober občutek, energija. Predvsem energija.«
- Pomlad: »Ker komaj čakaš da pride, pa je včasih ful lepo, včasih ni, včasih dež. Prinese pa neko svežino, nek nov razvoj.«
- Mozaik: »Mozaik pa se mi zdi zaradi tega, ker imaš koščke, ker nekaj sestavljaš iz koščkov. Nekaj kar ni enkrat pa je dobro za vedno.«
- Hrup: »Ker ko pomislim na supervizijo mi je čustvo v ospredju, jaz sem čustveno zelo vpletena vedno in v meni se dogaja in potem je tup tup tupp tututut, na koncu pa se po navadi umiri.«
- Reka: »Reka, ker se mi zdi, da se nekaj kotali, pol pa je mal, pa mal, pa mal, pa več, pa valovi.«
- Svetla lučka nekje, na poti. Ki je mogoče najprej malo medla in potem vedno svetlejša, če si pripravljen neki narediti in tako naprej.«
- Okrepčevalnica na poti: »Ne gostilna, ampak ko tečeš in si že ful zmatran, pa žejen, in okrepčevalnica, kjer dobiš malo vode, energetskih napitkov, oreškov, malo bananc, malo spodbudnih besed: »bravo, bravo, super dobro ti gre«. Nekako tako in greš naprej.
- Eksplozija: »Ker se mi res zdi, da je bil to nek tak BUM, ta tema – odgovornost. Se mi zdi, da nikoli nismo niti v kolektivu o tem pogovarjali, niti sama nisem o tem razmišljala. Se mi zdi res, da je to bil nekakšen BUM. Kot blisk, neko razsvetljenje, a ne.«
