Vloga supervizorja je odvisna predvsem od tega, kako opredelimo cilje in funkcije supervizije. Učinkovito je, da supervizor zmore kombinirati in integrirati vse štiri funkcije supervizije: administrativno, podporno in edukativno ter regulatorno.
Če poenostavimo, da omogoča proces, kjer udelženci krepijo svoje kompetence in s tem jačajo kvaliteto svojega dela, se sprostijo in razbremenijo ter prejemjo podporo, se učijo in razvijajo ter pomirijo in pridobijo na poklicni samozavesti.
Lahko je učitelj, ko gre za področje, na katerem je supervizor strokovnjak ali trener, ko skuša, na primer, supervizante naučiti asertivne komunikacije. Lahko je mediator, ko se obravnava spore med supervizanti. Lahko je kouč, ko spodbuja supervizanta k postavljanju ciljev in oblikovanju načrta. Najpogosteje ga supervizantje doživljajo kot konzultanta, svetovalca in učitelja. Ravno tako ga doživljajo kot vodjo, kar tudi je, vendar odgovornost za supervizijski proces in njegovo vsebino nosijo tudi sami. Predvsem je supervizor vodja supervizijskega procesa in supervizijske skupine.
Supervizorjeva naloga je, da ustvari prostor, kjer so lahko zgodbe videne in razumljene kot vhod v novo dimenzijo realnosti in ne le kot situacija ali problem, ki ga je potrebno reševati. Potrebno je videti onkraj zgodb in ne dovoliti, da nas zgodba zapelje. Gledati in ne vedeti, ne že v naprej predvidevati, pač pa biti odprt in na preži, buden, prisoten.
Odgovoren je, da omogoči optimalne možnosti za učenje in da spremlja učni proces in profesionalni razvoj supervizantov.
Skrbi za: odnose in cilje, konstruktivno komunikacijo, njihovo dobrobit in varnost, vzdušje, vključenost vseh članov … Da vsak član dobi priložnost, da dela na svojem primeru in da se dileme, vprašanja ali odprte zadeve zaključijo oziroma zaprejo.
Supervizor:
- Usmerja supervizijski proces: predvsem s tem, da je pozoren na namen in cilje supervizije, da načrtuje vmesno in zaključno evalvacijo, da pozna odgovor na zakaj in čemu uporablja izbrane intervencije, da pozna nabor metod in tehnik oziroma da je njegov »kovček« poln idej in pripomočkov za raznolike posege…
- Je pozoren na supervizanta: kaj se z njim dogaja, kako je le-ta vpet v svoj trikotnik z delovno organizacijo in z ljudmi, s katerimi dela, kaj sporoča s svojim delovanjem v skupini…
- Spremlja supervizijsko skupino, kar pomeni, da je pozoren na dinamiko in razvoj procesov v skupini.
- Razume okolje, duh časa in kontekst, v katerem se supervizija odvija in spremlja vplive okolja na dogajanje v skupini.
Kako so supervizantke opisale supervizorko?
- Kot fiksna točka ali sidro, ki vrača na tisto, kar je res pomembno.
- Kot varna točka, h kateri se vračaš in ki zagotavlja varnost.
- Kot svetilnik, ki ti nudi usmeritev.
- Kot koklja, ki vzame člane pod svoje okrilje, da jih spodbuja in hkrati čuva.
- Kot koordinator med vsemi člani znotraj in navzven.
Supervizor naj:
- bo dobro usposobljen,
- ima ustrezne delovne izkušnje,
- je fleksibilen in sposoben uporabljati eklektičen pristop.
Popoln supervizor je le mit. Stremljenje k popolnosti pa je frustrirajoče, saj je ta nedosegljiva. Dovolj dober supervizor ima vizijo, kakšen strokovnjak želi biti, in je reflektirajoči praktik, saj mu konstantna refleksija omogoča spoznavanje samega sebe in drugih, učenje, razvoj, spremembe.
Lastnosti dovolj dobrega supervizorja: empatičnost, iskrenost, spoštljivost, radovednost, spontanost, avtentičnost. Je spontan, kar je drugačno od impulzivnosti. Je neposreden in iskren glede nalog in procesa. Je prizemljen, je v stiku s samim seboj in samozavedajoč, kar pomeni, da je v ravnotežju in je stabilen. Ceni supervizante, njihovo delo in njihove uporabnike, kliente. Je asertiven, je sposoben istočasno uporabiti znanje in izkušnje lastne stroke, je fleksibilen in odprt…
Več si lahko preberete v bralenm kotičku ali strokovnem članku Sonje Žorga: Supervizor kot ključni dejavnik pri oblikovanju supervizijskega odnosa
Za supervizorja se lahko izšolate po različnih poteh:
– Študijski program druge stopnje »Supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje«, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta, Univerze v Ljubljani.
– Študijski program za izpopolnjevanje »Usposabljanje supervizorjev/supervizork v socialnem varstvu«, ki poteka na Fakulteti za socialno delo, Univerze v Ljubljani.
– Študijski program za izpopolnjevanje »Supervizija za zakonsko in družinsko terapijo ter svetovanje«, ki poteka na Teološki fakulteti, Univerze v Ljubljani.
– Različne terapevtske smeri ponujajo izpopolnjevanja za supervizorja.
